AMOR FATI – ljubite vse, kar se vam zgodi!

Obožujem zgodbe ljudi, ki so živeli v preteklosti in zaznamovali prihodnost. Od njih se učim dnevno, ko jih poslušam in berem njihove knjige. Današnja zgodba ima naslov AMOR FATI.

Tokrat z vami delim čudovit odlomek iz knjige Ovira je pot, ki jo je napisal Ryan Holiday. Mene je navdušila, zato jo delim z vami.

Pri sedeminšestdesetih letih se je Thomas Edison (eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, izumil je žarnico) nekega večera bolj zgodaj vrnil domov; dan je preživel v laboratoriju. Kmalu po večerji je do njegove hiše prihitel moški s hudo novico; v nekaj kilometrov oddaljenem Edisonovem raziskovalnem in proizvodnem kampusu je izbruhnil požar.

Gasilci iz osmih bližnjih mest so prihiteli na prizorišče, vendar niso mogli ukrotiti požara. Rumeni in zeleni ognjeni zublji so zaradi raznih čudnih kemikalij, shranjenih v več stavbah, švigali šest do osem nadstropij visoko in grozili, da bodo uničili celoten imperij, ki ga je Edison gradil vse življenje.

Edison je mirno, toda hitro odšel do gorečega kompleksa, se prebijal skozi stotine opazovalcev in obupanih zaposlenih ter iskal svojega sina. “Pojdi po mamo in vse njene prijatelje,“ je dejal sinu z otroškim navdušenjem. “Nikoli več ne bodo videli takega ognja!”

Kaj?!

“Ne skrbi,” ga je pomiril Edison. “ Je že vredu. Pravkar smo se znebili veliko navlake.”

Kako neverjetna reakcija, mar ne? Če pomislite, mu drugače sploh ni mogel odgovoriti.

Kaj pa naj bi naredil Edison? Zajokal? Postal jezen? Dvignil roke in šel domov?

Kaj točno bi s tem dosegel?

Saj poznate odgovor: nič. Zato ni izgubljal časa s takimi občutki. Da bi naredili velike stvari, moramo znati prenesti tragedije in zastoje. Moramo ljubiti to, kar počnemo, z vsem, kar vključuje. Dobro in slabo. Moramo znati najti radost v vsaki stvari, ki se nam zgodi.

Seveda je bilo v Edisonovih zgradbah veliko več stvari, ko te nekaj “navlake”. Leta in leta neprecenljivih zapisov, prototipov in raziskav so se spremenili v pepel. Stavbe, ki so bile izdelane iz domnevno ognjevarnega betona, so bile zavarovane le za delček njihove vrednosti. Ker so mislili, da so imuni na takšne nesreče, so imeli Edison in njegovi vlagatelji le za približno tretjino nastale škode.

Kljub temu Edison ni bil strtega srca, vsaj ne tako kot bi lahko in verjetno moral biti. Nasprotno, dogodek ga je poživil. Kot je povedal novinarju naslednji dan, ni bil prestar za novi začetek. “Preživel sem že veliko takih stvari. Človeku preprečijo, da bi ga popadlo dolgočasje.”

V približno treh tednih so tovarno delno popravili in proizvodnja je stekla. Po enem mesecu so možje že delali v dveh izmenah in vsak dan ustvarjali nove izdelke, kot jih svet še ni videl. Kljub izgubi v vrednosti skoraj milijona dolarjev (današnja vrednost okoli triindvajset milijonov dolarjev) je Edison v tistem letu zbral dovolj energije, da je podjetje ustvarilo skoraj deset milijonov dolarjev prihodkov (današnja vrednost okoli dvesto milijonov dolarjev). Ni utrpel le spektakularne katastrofe, temveč se je spektakularno odzval na samo nesrečo.

A ni čudovita zgodba, ob branju sem spustila solzico in se nasmejala. Pogosto se predamo, ko na pot pride neka ovira, če bi znali samo spremeniti naš pogled na situacijo. Sprememba pogleda nam bo oviro preobrnila v življenjsko priložnost.

Zapomnite si: AMOR FATI – LJUBITE VSE, KAR SE VAM ZGODI.