Vloga mame je že zasedena.

Ta stavek mi je tako močno odzvonil v glavi, da sem si rekla: “O tem pa bom napisala blog!”

Pa naj začnem s kratko zgodbico.
Nekaj dni nazaj sem šla na sprehod in srečala prijateljico. Malo se zaklepetava in jo vprašam: “Ali ima tvoj sin že kakšno punco?” Njen sin je ravno dopolnil 18 let in je družaben fant, zato sem iz radovednosti povprašala, kako je kaj s puncami. Prijateljica mi odgovori, da ne, saj ji je sin rekel, da nima časa zanje in da so preveč “tečne”.
Vprašam jo, kako je to mislil, in mi razloži, da imajo njegovi prijatelji punce, ki jih neprestano sekirajo – da se morajo učiti, da ne smejo preveč žurirati, piti …
In meni takoj zazvoni v glavi:

JOJ, IGRAJO VLOGO MAME!
Nisem želela preveč komentirati, le nasmehnila sem se, v meni pa je vrelo kot cunami. Točno sem vedela, kako je to videti, saj sem tudi sama igrala to vlogo v prvem zakonu. In verjemite mi, ni se izšlo.

Izid prvega zakona: ločitev.
Pa malo poglejmo v moj prvi zakon.

KAKO SEM JAZ IGRALA VLOGO MAME?

Pretirano sem skrbela za njegovo osebno higieno z neprimernimi vprašanji za odraslega človeka:
“Si že šel pod tuš?”
“Si si že umil zobe?”
“A se še vedno nisi obril?”

Vedno sem preverjala njegove obroke:
“Si kaj jedel za kosilo?”
“A danes nisi pojedel nič toplega?”
“Nič zelenjave ne boš zraven mesa?”
“Kako da ne ješ zajtrka? Saj veš, da je to čisto nezdravo!”
“Kaj pa sadje? A ne veš, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran?”

ŽE ZDAJ, KO TO PIŠEM, MI JE KAR SLABO, KAKO POGOSTO V ODNOSIH, KI NISO STARŠ – OTROK, IGRAMO VLOGO MAME.

Velikokrat sem bila kot policaj za mladoletne:
“A spet greš s prijatelji ven?”
“A misliš hoditi domov tako pozno?”
“Spet si pil?”
“A tebi dom nič ne pomeni?”
“A boš kar gledal televizijo, res ne prebereš nobene knjige?”

Imela sem ga za neodgovornega najstnika:
“Ali si že oddal dohodnino?”
“A spet čakaš na zadnji dan?”
“A misliš, da se bodo računi kar sami plačali?”
“Spet nisi poslal prijavnice?”
“Koliko časa boš še zavlačeval s tem?”

IN KAJ DOBIŠ, KO IGRAŠ VLOGO MAME?

Otroka na drugi strani.
Kolikokrat slišim od svojih strank ali prijateljic: ” Moj je pa kot majhen otrok”. Takrat vem, kje je težava. Ko igramo vlogo starša – mame ali očeta – v partnerskem odnosu, neizogibno na drugi strani dobimo otroka.

Primeri, kako se to kaže na drugi strani, ko oseba pade v vlogo otroka:
“Ali mi zlikaš srajco?”
“Bi mi pripravila malico za v službo?”
“Daj prosim oddaj to prijavnico zame.”
“Ali še nisi šla v trgovino? Sem ti rekel, da je zmanjkalo piva!”
“Mi lahko narežeš malo sadja?”

PRAV TAKO SE ZGODI OBRATNO, KO MOŠKI IGRATE VLOGO OČETA.

Moški se prepoznate v teh stvakih:
“Boš spet pustila vse za zadnji trenutek?”
“A te moram spet čakati?”
“A boš spet skoz visela na telefonu?”
“A si res morala spet kupiti novo torbico, ali jih nimaš že dosti?”
“Zakaj si spet toliko govorila s svojo mamo.”
“Vedno ista pesem, tokrat sem ti že to povedal, pa še vedno ne znaš.”

ALI JAZ ŠE VEDNO KDAJ IGRAM VLOGO MAME?

Z največjim veseljem bi rada rekla, da ne. Ampak če vprašate mojega moža, bo rekel: “Nismo še tam”.
Večkrat mi še uide, a sem vesela, da se hitro zavem. Ali pa me moj mož Gregor hitro opomni – in za to sem mu iz dna duše hvaležna. No, včasih to hvaležnost pokažem malo kasneje, ker je moja prva reakcija: “Ne, to pa jaz več ne delam!” Hahaha! In takrat vem, da ima prav.

KAKO SI LAHKO POMAGAMO, ČE V PARTNERSKEM ODNOSU IGRAMO VLOGO MAME (ALI MOŠKI VLOGO OČETA)?

1. Najprej to prepoznajmo. – Zdaj vemo, kaj pomeni, da je vloga mame zasedena. Opazujmo se brez obsojanja.
2. Ne obtožujmo se. – Seveda ni zabavno, ko ugotoviš, da to počneš. In ni važno, ali to delate že 50 let ali samo 1 leto. A namesto da bi se kritizirali, si raje čestitajmo, da smo to prepoznali.
3. Povsod si napišimo: “Vloga mame je zasedena” ali “Vloga očeta je zasedena.” – Ta stavek nam bo služil kot motivacija, da s tem prenehamo.
4. Prosimo partnerja, da nas opozori, ko to opazi. – Tudi jaz sem hvaležna, da me moj mož kdaj opomni, čeprav mi to včasih sprva ni najbolj všeč.
5. Bodimo potrpežljivi do sebe. – Če smo to delali zelo dolgo, se ne more spremeniti čez noč.
6. Delajmo majhne korake, bodimo vztrajni in si priznajmo vsak napredek.

!NE POZABIMO – naš partner že ima mamo in ne potrebuje še ene. Prav tako ima naša partnerka že očeta. Odrasla oseba ne potrebuje nadzora, ampak si želi ob sebi enakovrednega partnerja – nekoga, ki zna poskrbeti zase, ki stoji trdno in samostojno.

TOREJ …

Drage ženske, najstnice, gospe, če pred nami ne stoji naš otrok, začnimo igrati vlogo žene, prijateljice, partnerke – kajti vloga mame je že zasedena.

Dragi možje, najstniki, gospodje, če pred vami ne stoji vaš otrok, začnite igrati vlogo moža, prijatelja, partnerja – kajti vloga očeta je že zasedena.